Dužinska terapija v ŠMARJEŠKIH TOPLICAH

V uvodu naj povem, da sem stomist ali bolnik z stomo, sedaj že dve leti. Moje težave z zdravjem so se začele takoj po opokojitvi. Na program SVIT sem se odzval z oddajo blata. Seveda je bil izvid pozitiven, kar me sploh ni presenetilo. V preteklosti sem imel večkrat problem z hermoidi. Vendar je pregled na koloskupiji pokazal drugo zgodbo. Rak na debelem črevesu.

Operacija je uspela, rak je preteklost. Vendar sem imel problem z odvajanjem blata. Po operaciji so šivi zaradi predhodnega obsevanja popustili in dobil sem visoko vročino. Vročina je popustila, rana pa se je zarasla  nekako po svoje. Z leti so postali problemi vedno večji, prestal sem tri operacije, vendar težave so ostale. Na večdnevnem pregledu na Jesenicah, mi je dr. Dolenc omenil, da dokler ne dobim stome, bodo težave postale še večje. Do takrat nisem o stomi vedel nič, razen da jo ima nek znanec. Na spletu sem prebiral vse kar je pisalo o povezavi s stomo. Zasledil sem, da obstaja klub ILKO. Za Gorenjsko ga vodi dolgoletna prostovolka, pa tudi sama stomistka gospa Irena Kalan. Še tisto poletje sem  na dopustu doživel vnovični napad ileusa. Iz Zadra so me po treh dneh prepeljali na klinični center. Operacija je trajala pet ur. Žal neuspešno. Po nekaj dnevih je sledila druga operacija in takrat so mi vstavili stomo. Da je bila mera polna, me je napadel še žolč. Še ena operacija in ko bi moral domov so ugotovili še okužbo na krvi.  Moj dopust v našem največjem hotelu se je zavlekel na štiri mesece. Po odpustu sem takoj poklical predsednico Ireno in izrazil željo, da se včlanim v klub. Takoj se je odzvala in me obiskala z članom Ivom na domu. Že naslednji teden sva  z ženo imela priliko spoznati ekipo, ki vsak teden igra bovling v Naklem. Sedaj sva redna udeleženca te rekreacije in vseh izletov ter druženj, ki ji prireja klub.  Klub ILCO je postal najina druga družina. Člani so izredni ljudje, ki so izkusili tudi drugo plat življenja.

Sedaj pa naj opišem naše srečenje družin stomistov v Šmarjeških topilicah. To je že najino drugo srečanje v teh toplicah in z ženo sva se ga že naprej veselila. Zakaj? Že prvo srečaje je bilo lepo, sedaj pa, ko sva spoznala še druge udeležence iz drugih klubov je bil za naju nepozaben dogodek. Lepote Dolenjske dosedaj nisem poznal, okolica Otočca pa je sploh čudovita. Lep hotel sredi neokrnjene narave, čudovit kotiček za rahabiletacijo in počitek.Naj pohvalim prijazno osebje in pestro gostinjsko ponudbo.

Že v petek po prihodu smo se lahko osvežili v zunanjem bazenu in v vodi poklepetali z drugimi udeleženci. Po večerji smo se zbrali v avli hotela, kjer je igral že znani ansambel Marjana Novina v eni osebi. Glazba iz našega časa  nas je kot magnet povlekla na plesišče. Pa smo lahko preizkusili koliko imamo plesne kondicije. Tako, da smo kar pozabili na parti v bazenu.

Drugi da po zajtrku je bilo na sporedu predavanje psigologinje Mojce Hvala Cerkovnik. Povdarila je, koko je pomembno sprejemanje in pozitivno mišlenje kadar pride bolezen. Odnos partnerja do tvoje bolezni in pomoč. V razpravi so sodelovali bolniki kot njihovi partnerji. Prvladovalo je mišlenje, da kadar pride bolezen je partner prvi ki ti stoji ob strani. Skratka, psihologinja Mojca je profesionalno izpeljala predavanje na to temo in udeleženci smo se z nasmehom na obrazu poslovili od nje z iskricami v očeh.

Prosto popoldne in kje smo se našli, drugje kot v bazenu. Lepo vreme topla  voda. Ali si lahko želiš še kaj več.

Pod večer nas pred hotelom pričakal avtobus in nas odpeljal na Trško goro. Gora slovi po znamenitem cvičku in našemu slavnemu godcu Lojzetu Slaku, ki ob napornih koncertih tukaj našel svoj počitek.

Ob obilni dolenjski večerji nas je zabaval duo z lepimi evergrini. Da smo se nasmejani vračali iz Trške gore, pa je poskrbela humoristka Ankica iz Metlike.

Nedelja, dan odhoda domov. Dopoldan nas je obiskal čebelar od pete do glave, gospod Roman Košole. Raziskovalec na tem področju in malo poseben, kot je sam dejal. Nisem si mislil, da je čebelarstvo tako velika znanost. In gospod Roman jo ima, čepral je sam dejal, da je na tem področju še veliko  neraziskanega. Spoznali smo kaj pomeni čebela za naš obstoj. Na voljo smo imeli njegove izdelke iz čebelarstva. Kombinacija medu in zelišč za boljše počutje.

Gospa Verka, ki ima zasluge za organizacijo tega srečanja, se je gospodu Romanu zahvalila za izčrpno predavanje, strokovnjaka, ki ima ogromno znanja o čebelah.

Po kosilu še kopanje in slovo iz Šmarjeških toplic, v sebi pa lep spomin na srečanje, da se ta čim večkrat ponovi.

Marjan Jerman